Sistemi stavljenja

Veliko ljudi je razvilo svoje sisteme stavljenja, v želji, da bi premagali pobiralce stav. Vendar pa večina še vedno zagovarja tezo, da ne obstaja sistem stavljenja, ki bi s potekom časa prešel iz nedonosnega v donosnega.

Nekateri sistemi vključujejo:

Fiksne stave – sistem stavljenja enakega zneska na vsako izbiro. Ta metoda ustreza konzervativnim hazarderjem, če stava ostaja pod 5% njihovega kredita.

Fiksni dobički – stave so odvisne od verjetnosti, ki zagotavlja enak dobiček od vsakega zmagovalnega izbora. Ta metoda prav tako ustreza konzervativnim hazarderjem. Če pa se donosnost stave spreminja neodvisno od verjetnosti, je naloga uporabnika samo zmanjšanje njegovega denarnega toka.

Due-column (rastoče) stave – različica stav z določenim dobičkom, pri katerih uporabnik določi ciljni dobiček in nato izračuna velikost stave, ki bo dosegla ta znesek, z dodajanjem kakršnihkoli izgub k ciljnemu dobičku. Na primer, za ciljni dobiček v višini 100$ mora uporabnik staviti 50$ v razmerju z 2-1. Če stavo izgubi, postane cilj 150$. Če je naslednja stava tudi v razmerju z 2-1, poviša vložek na 75$.

Kelly – optimalna raven za stavljenje, da izboljšate svoje prihodnje povprečne vrednosti stavnega dobroimetja; uporabnik mora oceniti ustrezne koeficiente (v decimalkah) in nato izračunati vložek z uporabo:

A = W – (1 – Z) / (D – 1)
Kjer:
A = Odstotek celotnega kredita za stavljenje
W = Odstotek verjetnosti za zmago (pravični koeficienti)
D = Decimalni koeficienti (razpoložljivi dejanski koeficienti)

Martingale – sistem temelji na stavljenju zadostne vrednosti dovolj časa, da se povrnejo vse izgube iz prejšnjih stav, dokler tisti na katerega se stavi, ne zmaga. To se običajno uporablja za stavljenje celotne vsote denarja kot rdeča/črna na ruleti. Ta metoda je na dolgi rok jamstvo za neuspeh – delovala bi samo, če bi uporabnik imel neomejena denarna sredstva.